Perutninarska zadruga Ptuj je članica Zadružne zveze Slovenije. V letu 2022 smo obeležili 150 let zadružništva v Sloveniji, 50 let organizacije Zadružne zveze ter 30 let od ustanovitve Perutninarske zadruge Ptuj.

Smo specializirana zadruga in se ukvarjamo z organizacijo perutninarske proizvodnje. Vse te častitljive obletnice nakazujejo, da so kmetje skozi dolgo obdobje dobro organizirani, da  delo temelji na zdravih temeljih in  je odzivno  na realne potrebe. S ponosom se lahko ozremo v zgodovino, na našo skupno uspešno prehojeno pot.

Perutninarska zadruga je ključna in pomembna v Sloveniji, kot specializirana zadruga za rejo in organizacijo reje brojlerskih piščancev za znanega,  kupca Perutnino Ptuj. Steber zadruge so zadružnice in zadružniki in njihov interes delovanja. 

Uspelo nam je zgraditi sodobno in uspešno zadrugo, ki je pomembno vplivala na razvoj kmetov in je v svojem okolju razpoznavna.

Slovensko kmetijstvo je specifično glede svoje razdrobljenosti, majhnih posesti, kot so razpršene naše kmetije, tako je tudi večina naših piščančjih farm razpršenih po podeželju na družinskih kmetijah.

Sicer ima perutninarstvo na Ptujskem že zelo dolgo tradicijo.

Organizirana proizvodnja je prisotna  na severovzhodu Slovenije že več kot 55 let. Na rednih občnih zborih podeljujemo priznanja našim rejcem za dolgoletno delo za 30, 40, 50 let in počasi bomo morali pripraviti priznanja tudi za 60 let reje perutnine, tistim z najdaljšim stažem pri tej vrsti dejavnosti.

Naši zadružniki so pionirji perutninarstva v Sloveniji. Naša pot v zgodovini se je tesno prepletala s podjetjem Perutnina Ptuj in drug brez drugega v bistvu ne bi obstajali, ne bi bili uspešni.

Začetki so bili skromni, na razpoložljivih prostorih na kmetijah: to so bila podstrešja, pomožni prostori hlevov.  Tako se je začelo. Kako pa je danes?

Danes pa naši zadružniki redijo piščance v sodobnih hlevih in dosegajo proizvodne rezultate, za katere so v svojih začetkih mislili, da so nerealni in nedosegljivi.

Perutninarska zadruga je  v bistvu naslednica Temeljne organizacije kooperantov, kot samostojne organizacijske enote, s samostojnim pravnim statusom,  pri perutninskem kombinatu Perutnina Ptuj , ki je takrat  pri kmetih organiziral uslužnostno kooperacijsko pitanje piščancev.

V letu 1992 pa  je  bila na podlagi sprejetega Zakona o zadrugah ustanovljena Perutninarska zadruga Ptuj.

V vseh teh letih delovanja so rejci uspeli  vzpostaviti sistem neposrednega odnosa do rejnih živali, ki jih gojijo na svojih farmah, postavljenih v naravnem okolju,  kjer s svojo dnevno oskrbo zagotavljajo dobro počutje živali.

Zavedamo se,  da je intenzivnost dela v perutninarstvu in živilski panogi hitrejša kot kadarkoli prej. Beležimo rezultate , parametre reje, ki so se pred desetletji, v času naših začetkov,  zdeli nepredstavljivi.

Tesno smo povezani s podjetjem Perutnino Ptuj, saj naši rejci vzrejajo piščance brojlerje izključno za njih.

Naši rejci v svojih hlevih zagotavljajo vse standarde, ki jih zahtevajo v  Perutnini Ptuj- McD, OSI,  GLOBAL GAP, AB free …

Posojilni sklad

Izdelan je Pravilnik o dodelovanju posojil članom PZP.  

V skladu s tem pravilnikom PZP ponuja svojim članom samo namenska posojila, in sicer za obnovo ali novogradnjo perutninarskih farm. Namen se natančneje opredeli v posojilni pogodbi.

Ekipa posojilnega odbora se trudi, da se po zadružnih pravilih, pravično in racionalno razdeljujejo sredstva za obnovo

• hlevov,

• opreme,

• novogradnje z namenom, da se čim večjemu številu naših zadružnikov omogočijo finančna sredstva.

Sklad rizika

Rejci zadruge solidarno ustanavljajo sklad rizika.

Sklad je oblikovan za povračilo škod v proizvodnji piščancev in sicer v vseh tistih primerih, kje škode niso zavarovane pri zavarovalnicah in so definirane s Pravilnikom. Iz sklada se poravnajo predvsem škode, ki nastanejo zaradi izredno hude vročine in mraza, izpada in pomanjkanje električne in toplotne energije, povodnji, požara, potresa, zunanjega nemira, viharja, groma, strele in višje sile.

V sklad se zbirajo sredstva tako, da rejec pri vsakem obračunu odvede znesek preračunan na kg oddanega piščanca v klavnico. Višina prispevka se določi na seji Upravnega odbora zadruge. V sklad plačujejo vsi rejci po načelu solidarnosti, četudi niso utrpeli nobenega škodnega primera.

Ob koncu leta se razlika med sredstvi na računu Sklada rizika in 100.000 EUR razdeli med zadružnike, na osnovi oddanih kg mesa v minulem letu.